Odzivi na COP30: reševanje podnebne krize kot "neučinkovito pobožno sanjarjenje"

COP30 ni prinesel bistvenih ukrepov za podnebno krizo, med katerimi sta načrt za opuščanje fosilnih goriv in konec krčenja gozdov do leta 2030, je zaključke podnebnega vrha komentirala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Trenutni globalni pristop k reševanju podnebne krize je zato ocenila kot neodgovoren ter "neučinkovito pobožno sanjarjenje".

Kajfež Bogataj je prepričana, da je podnebna konferenca "na žalost pokazala ravnodušnost bogatega sveta do problematike podnebja in mlade generacije". Skoraj dva tedna je bilo tako po njenih besedah mogoče opazovati ravnanja v slogu "ne vemo in nas ne briga" ter "zakaj bi torej morali svoje prebivalstvo soočiti s potrebo po spremembah oziroma z vsemi političnimi težavami, ki jih to prinaša".

Na koncu podnebna konferenca ni dala bistvenih dveh ukrepov za podnebno krizo, s katero se trenutno soočamo. "Ni ponudila ne načrta ne poti za opuščanje fosilnih goriv in za konec krčenja gozdov do leta 2030. Obenem ne zagotavlja, da bodo razvite države dejansko mobilizirale vire, potrebne za prilagajanje, ki je za države v razvoju nujno potrebno," je za STA povedala klimatologinja.

Ustvarila se je nova os oviranja

Po njenih opozorilih postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zahteva učinkovite politike na ravni od pet do deset let, ne pa ciljev do sredine stoletja, ki "omogočajo prikrivanje odsotnosti učinkovite politike". "Zato smo cilj omejevanja segrevanja na 1,5 stopinje Celzija dokončno zamudili," je kritična Kajfež Bogataj.

V luči geopolitičnih razmer pa meni, da se je na letošnjem COP30 ustvarila nova os oviranja - aktivno spodbujanje fosilnih goriv in nasprotovanje podnebnim ukrepom. "Neizprosno nasprotovanje Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Rusije in Indije vsakemu dogovoru o prehodu s fosilnih goriv, sicer dolgoročnemu cilju, o katerem so se pred dvema letoma na podnebni konferenci dogovorile vse države, vključno z njimi, razkriva grenak konflikt v središču svetovne podnebne politike, ki ga v ozadju najverjetneje koordinirajo ZDA, čeprav sploh niso bile uradno prisotne v Belemu," je opozorila klimatologinja.

Splošna ocena podnebnega vrha je po njenih besedah ta, da "smo namesto tesnejšega sodelovanja med državami in med različnimi bloki dobili ravno obratno situacijo".

Po njenih besedah pa se je tudi na podnebnih pogajanjih pokazala enaka slika kot v primeru mirovnih ali drugih posredovanjih pod okriljem OZN. "O potrebnih reformah tako OZN kot tudi organizacije samih pogajanj pa zaenkrat ni resnih znakov. Torej bo tudi turški COP31 najverjetneje brez resnih prebojev," je sklenila Kajfež Bogataj.

"Ambiciozne izjave so ostale neuresničene"

Podnebna konferenca, ki je bila napovedana kot podnebni vrh resnice in ukrepanja, pa je po mnenju Barbare Kvac iz Focusa - društva za sonaraven razvoj razkrila, da podnebna diplomacija še vedno trpi zaradi nepreglednosti, ozkih geopolitičnih interesov in pomanjkanja odgovornosti s strani vlad globalnega severa, tudi EU.

Kvac je prepričana, da bi bilo potrebno za preživetje pariškega sporazuma zadostno in dostopno financiranje prilagajanja na podnebne spremembe, a so države na podnebni konferenci pridobile "le odločene ukrepe in razvodenele sklepe".

"Bogate države so v Belem prišle z zmanjšanjem razvojne pomoči, zadržanim podnebnim financiranjem in ignoriranjem pravnih obveznosti, medtem ko so ambiciozne izjave ostale neuresničene," je poudarila. Ob tem je izpostavila, da najbolj ranljive skupnosti po svetu potrebujejo jasno, hitro in pošteno pot k opustitvi fosilnih goriv, podprto z javnimi finančnimi tokovi, ki odražajo zgodovinsko odgovornost.

COP30 je prinesel le majhne korake

"Zaradi prevelikega vpliva lobijev fosilnih goriv so vlade ponovno postavile ozke interese pred pravičnost, človekove pravice in globalno stabilnost," je prepričana Kvac.

Kljub temu pa so po njeni oceni civilna družbi, mladi, delavci, staroselci in ranljive skupnosti uspele doseči dolgo pričakovani mehanizem na pravičen prehod (BAM), ki zagotavlja, da bodo ljudje zaščiteni in vključeni v prehod na nizkoogljično družbo. "Ljudje so dosegli edini pravi napredek na tem podnebnem vrhu. Ko vlade oklevajo, vodijo skupnosti," je dodala.

Pod črto je po njenem mnenju COP30, ki je bil napovedan kot konferenca resnice in ukrepanja, prinesel le majhne korake, čeprav so potrebni velikanski. "Vlade morajo zdaj izbrati odgovornost namesto samovoljnosti, zagotoviti obljubljena finančna sredstva in se zavezati k hitremu, pravičnemu in v celoti financiranemu prehodu stran od fosilnih goriv. Od tega so odvisna življenja, prihodnost ranljivih skupnosti in preživetje pariškega sporazuma," je bila jasna Kvac.